Zgodovina prostovoljnega gasilskega društva Lavrica od leta 1921 do danes.
Prve ideje o ustanovitvi gasilskih društev so se pojavljale že v davnem 18. stoletju . Do organiziranega gasilstva ni prišlo. Znano je, da so tudi takrat že imeli težave s požari in ujmami. Šele v drugi polovici 19. stoletja so se začele pojavljati organizirane » požarne brambe ». Prva taka požarna bramba se je na Slovenskem organizirala leta 1869 v Metliki, leto zatem pa tudi v Ljubljani. Do leta 1898 je bilo v Sloveniji že 91 požarnih bramb.
Začetki gasilstva segajo torej v čas pred prvo svetovno vojno. V tistem času so gasilci imeli organizirano službo nočnih čuvajev. Zato ni naključje, da je takrat nastala tale pesem:
Enajsta ura je odbila,
Kdor je truden in zaspan,
Naj v miru le počiva,
Saj ga varuje svet Florjan.
Društvo je bilo ustanovljeno že davnega leta 1921 ali bolj točno 10. 07. 1921. Zapisnik o ustanovnem zboru ne obstoja. Požari in ujme so na področju takratnih vasi današnje Lavrice – to je Daljne vasi, Srednje vasi, Sel in Babne gorice so dale pobudo nekaterim takratnim krajanom, da so pričeli razmišljati kako bi ukrotili rdečega petelina. Prve zamisli o gasilstvu na Lavrici so se rojevale v glavi takratnega krajevnega veljaka, vinskega trgovca, gostilničarja, botra mnogim lavriškim otrokom (okoli 125) in še kaj. Ustanovitelji so bili sami vplivni možje, dobri gospodarji in med ljudmi spoštovani farani. Bili so iz rudniške fare, domovne občine Rudnik in takratnega županstva :
- Ivan Ogrin, trgovec z vinom, načelnik GD Laverca
- Anton Boh, posestnik, nam. poveljnika iz Srednje vasi
- Anton Glavič, posestnik, poveljnik iz Srednje vasi
- Ivan Dežman, posestnik, tajnik iz Laverce
- Anton Martinc, posestnik, blagajnik iz Laverce
- Franc Zupan, posestnik, iz Laverce
- Franc Dremelj, posestnik iz Daljne vasi
- Jože Erklavec, posestnik iz Daljne vasi
- Matija Žgajnar, posestnik iz Sel
- Alojz Nebec, posestnik iz Babne gorice
- Jože Ahlin, železničar iz Sel
- Ivan Strgar, posestnik iz Sel
- Ivan Ahčin, posestnik iz Sel
- Franc Stare, delavec iz Babne gorice
- Karol Nebec, posestnik iz Babne gorice
- Franc Martinc, posestnik iz Sel
- Jernej Jeršin, posestnik iz Srednje vasi
- Jernej Groznik, iz Daljne vasi
- Jože Zrimšek, posestnik iz Daljne vasi
- Franc Glavič, posestnik – trobentač- iz Daljne vasi
- Alojz Mlakar, posestnik iz Daljne vasi
- Ivan Mlakar, posestnik iz Srednje vasi
Preje našteti so pričeli razmišljati o gasilcih na Lavrici in zamisel uresničili spomladi leta gospodovega 1920. V juliju 1920 pa so sledili prvi pristopi k gasilcem. Začetni in tudi največji prispevek za start je primaknil g.Ogrin. Ker še ni bilo gasilskega doma so v začetku skromno opremo hranili in imeli spravljeno pri OGRINU v kleti. Pobudnik za gradnjo prve osnovne šole in gasilskega doma na Lavrici je bil g. Ogrin, ki je tudi zagotovil osnovni denar. Začetna dela so kar kmalu stekla in to v letih 1923 in 1924.
Od opreme so imeli ročno prevozno brizgalno s potrebnimi cevmi in nekaj drobnega orodja. Kasneje društvo nabavi motorno brizgalno SUPAN iz Trnovega v Ljubljani,ki še vedno deluje in je last društva.Zanimivo je, da je bil to prvi SUPANOV agregat. Kasneje je le to še večkrat odpeljal v Ljubljano kot vzorec, da si je pridobil novih kupcev. Kaj ni zanimivo, da se zgodovina ponavlja in se je zadeva Lavričanom ponovila tudi pri nabavi zadnjega gasilskega avtomobila MAN.
Vaje je vodil g.Glavič Tone. Imeli so jih v parku pri Ogrinu ob nedeljah vsakih 14 dni. Ekipa je bila vedno kompletna ali skoraj vsi člani. Na koncu vaje je g. Ogrin sodelujoče počastil z več štefani vina za vzpodbudo za naprej.
Inventarni izkaz z dne 06.06. 1926
- gasilski dom – vrednost 33 503.- din
- četverokolna vozna brizgalna – vrednost 20 000.- din
- voz za cevi ( na vijak )
- srednje cevi 300 m
- sesalne cevi 2
- spojka 20
- delavne bluze 27
- čelade 29
- rog 4
- trobka 1
- knjiga tajniška 2 bl, 3 pečati
V letu 1933 pridobijo motorno brizgalno, 50m cevi, 10m sesalne cevi in 10 kd spojk.
Leta 1932 je bil tajnik Franc Krivc in načelnik Franc Babšek.
Vložna knjiga je vodena od leta 1921 do leta 1941 in nato od leta 1946 do leta 1952 le delno.
Knjiga o dopisovanju – prejeti in poslani pošti je vodena od 12. 03. 1927 do 20.06. 1942, nato pa od 26.09. 1945 do 20.03. 1953.
Knjiga vsebuje tudi podporne člane od leta 1927 do 18. 04. 1950 z vsemi zneski podpore.
Iz vsebine lahko vidimo, da so se v začetku ukvarjali tudi s kulturo. Prirejali so vaške igre. Za vsako igro so vlagali prošnjo na Davčni urad v Ljubljani za oprostitev taks. Prva igra, ki so jo imeli je bila » Življenje » v osnovni šoli na Lavrici. Prvo veselico so imeli v juniju 1927 pri Ivanu Ogrinu na Laverci. Župno gasilsko vajo so imeli na Rudniku za društva : Barje, Rudnik, Laverca in Orle julija 1927. V letu 1927 so imeli 37 rednih članov. Leta 1927 so kupili 6 koledarjev po 15.- din. Okrožno sodišče iz Maribora je leta 1927 poizvedovalo, kje so bile gasilske veselice leta 1925 – zaradi davkov. Druga veselica v letu 1927 je bila pri Antonu Dremeljnu na Laverci. 12.02. 1928 so imeli občni zbor. 19.02.1928 je bila gasilska veselica pri Ivanu Ogrinu. 6. maja 1928 so imeli srečolov. Leta 1928 gresta na Florjanovo mašo in procesijo Ivan Dežman in Anton Martinc.